O DRUŠTVU
Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/06) je ustanovni zbor članov ŠPORTNEGA DRUŠTVA FLIPSI na svoji ustanovni seji, ki je bila dne 25.1.2009 v Postojni, sprejel naslednji:
S T A T U T
ŠPORTNEGA DRUŠTVA FLIPSI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Ime društva: ŠPORTNO DRUŠTVO FLIPSI (v nadaljevanju društvo) s sedežem v Brjah pri Koprivi, je prostovoljno, samostojno, nepolitično, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi športa in rekreacije, učenja različnih in novih športnih aktivnosti celo leto, ali pa so kako drugače povezani s temi dejavnostmi.
2. člen
Poslovni podatki
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Društvo zastopa in predstavlja predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Društvo ima svoj transakcijski račun.
Ime društva: Športno društvo Flipsi
Sedež društva: Brje pri Koprivi
3. člen
Društvo ima svoj znak - logotip in žig.
Uradni logotip Športnega društva Flipsi je sestavljen iz lika elipsaste oblike. V zgornjem levem delu, ki obsega eno osmino elipse in leži napis Športno društvo. V spodnjem desnem delu elipse
je napis Flipsi Slovenija, ki obsega eno šestino elipse. Med obema napisoma je pes, ki teče za
frizbijem.
Uradni žig Športnega društva Flipsi je sestavljen iz lika elipsaste oblike. V zgornjem levem delu, ki obsega eno osmino elipse in leži napis Športno društvo. V spodnjem desnem delu elipse
je napis Flipsi, ki obsega eno šestino elipse. Med obema napisoma je pes, ki teče za
frizbijem.
Značka društva je enaka žigu društva. Znak društva je na prvi strani članske izkaznice.
4. člen
Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami, zvezami ali društvi, ki delujejo na področju športa in drugih družbenih dejavnostih v Republiki Sloveniji ali izven nje.
5. člen
Delo društva in njegovih organov je javno.
O svojem delu društvo obvešča svoje člane in širšo javnost:
- s pravico vpogleda v zapisnike in ostale papirje organov društva;
- preko sodobnih komunikacijskih poti (elektronske pošte; SMS in drugo);
- preko internet strani;
- z uradno spletno stranjo preko elektronskega medija;
- preko sredstev javnega obveščanja;
- na rednih sestankih društva;
- na druge načine.
Širšo javnost obvešča društvo preko interneta, prispevkov v dnevnem časopisju in na radiu, pojavlja se na športnih akcijah in prireditvah, na svoja srečanja vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov ali druge, ter predstavnike sredstev javnega obveščanja ter aktivne športnike. Seje društva so javne.
Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva. Predsednik lahko pooblasti drugega člana za stike z javnostjo, ki odgovarja za resničnost in pravilnost navedenih podatkov.
Osebni in drugi podatki o svojih članih, ki jih slednji dajejo društvu prostovoljno, so last društva, ter se jih lahko uporablja samo za namene, za katere so bili zbrani. Šteje se, da je oseba postala član društva, ko predloži podpisano soglasje, iz katerega je razvidno, da po lastni volji želi postati član društva in sprejema pravila, ki izhajajo iz tega statuta in drugih aktov društva. Enako velja za podatke, ki nastajajo v samem društvu; o njihovi uporabi odloča predsednik.
I. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA
6. člen
Namen in cilji društva so organizirati in vzpodbujati športno-rekreativne aktivnosti in vzgojne dejavnosti, kot odlično sredstvo sprostitve. Zastopanje interesov svojih članov.
Ni zanemarljiv tudi socialni pomen skupinskih treningov in rednih mesečnih srečanj.
Sicer pa društvo sodeluje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo z aktivnostmi iz 1. člena tega statuta.
Pri tem:
1. Si prizadeva za visoko strokovno raven dela društva s tečaji in literaturo;
2. Se zavzema za spoštovanje etičnih in moralnih načel stroke pri delovanju društva;
3. Seznanja člane in javnost o problemih in napredku na področju društva z rednimi dopisi in objavami v medijih;
4. Vzpodbuja strokovno izpopolnjevanje članov društva na rednih srečanjih, ogledih video in foto posnetkov;
5. Skrbi za varnost svojih članov in njihovih pasjih ljubljenčkov, ter jih v ta namen izobražuje; skrbi za preventivne varnostne ukrepe;
6. Pridobiva nove člane tako, da organizira različne akcije, se pojavlja v javnosti in izdaja publikacije;
7. Organizira tekme, srečanja in predavanja za svoje člane ter tudi ostale zainteresirane;
8. Organizira različne stopnje športnih tečajev kot interesno dejavnost za osnovnošolce, dijake, študente in odrasle člane društva;
9. Sodeluje pri izposojanju športnih rekvizitov na seminarjih in treningih, dokler si jih člani ne nabavijo sami;
10. Skrbi za stalno psiho-fizično pripravljenost svojih članov;
11. Sodeluje z različnimi inštitucijami s področja varnosti, zaščite, veterine in kinologije;
12. Vzpodbuja športe (frizbi, pes in frizbi (dogfrisbee), prosti slog frizbi (freestyle),….) kot aktivnosti za prosti čas tako za mlajše kot za odrasle.
III. Č L A N S T V O
7. člen
Društvo ima redne in častne člane.
Redni člani društva so vsi, ki podpišejo pristopno izjavo in se s tem strinjajo z določili društva, ter poravnajo članarino za eno leto.
Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in drugimi predpisi, ki urejajo to področje, ter plačeval članarino.
Član društva lahko pod enakimi pogoji postane tudi tuj državljan. Ob včlanitvi mladoletnika do dopolnjenega 7. leta starosti v društvo podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik. Mladoletnik, ki je starejši od 7 let in mlajši od 15 let ob včlanitvi podpiše pristopno izjavo sam, pred vstopom v društvo pa mora predložiti še pisno soglasje zakonitega zastopnika. Pravice in dolžnosti mladoletnikov so enake kot iz 8 . in 9. člena razen, da ne volijo in so izvoljeni v organe društva.
Častni člani so lahko: sponzorji, donatorji, simpatizerji, ki so s svojimi prispevki v obliki denarja, dela ali kako drugače še posebej pripomogli k dobrobiti društva. Častni člani so upravičeni dolžnosti, ki jih imajo redni člani, nimajo pa pravice glasovanja. Lahko uživajo ugodnosti društva.
Naziv "častni član" dodeli posamezniku skupščina.
Član društva lahko postane vsak, ki sodeluje v dejavnostih, ki so povezane s športnimi aktivnostmi, s katerimi se ukvarja društvo, ali je kako drugače povezan z dejavnostjo društva. Izpolnjevati pa mora naslednje pogoje:
- aktivno mora sodelovati v društvu (npr.: redno udeleževanje športne vadbe)
- upoštevati mora društveni statut in vse interne pravilnike
- mora biti za zgled manj izkušenim članom
Častni član je član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana lahko društvo podeli tudi nečlanu društva, ki ima velike zasluge za delovanje društva. Taka oseba nima pravic in dolžnosti rednih članov društva.
Donator je lahko pravna ali fizična oseba, ki društvu finančno, materialno ali kako drugače pomaga pri izvajanju dejavnosti. Donatorstvo je lahko enkratno in prostovoljno. Prav tako je lahko sponzor pravna ali fizična oseba, ki društvu pomaga, razlika je le v tem, da se pravice in obveznosti med društvom in sponzorjem uredijo s pogodbo.
Simpatizer (ne plačuje, nima aktivne oziroma pasivne volilne pravice). Simpatizerji so npr. organizirani navijači, katerim društvo skladno s statutom nudi določene obveznosti pri spremljanju dejavnosti društva.
Sponzorji in simpatizerji lahko sodelujejo z društvom nimajo pa pravice voliti in biti izvoljeni v organe društva. Donatorji nimajo nobenih obveznosti in pravic v društvu
8. člen
Pravice članov so:
1. Da volijo in so izvoljeni v organe društva.
2. Da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva.
3. Da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva.
4. Da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu.
5. Da sodelujejo pri izdelavi programa društva in so seznanjeni s poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem.
6. Da uporabljajo materialna sredstva društva oz. koristijo opremo društva pod pogoji, ki jih določa upravni odbor.
7. Da sodelujejo v akcijah, ki jih organizira društvo, pod pogoji, ki jih določa upravni odbor.
Pravice častnih članov so:
Pravice častnih članov so enake kot pri rednih članih, razen točk 1. in 2.
9. člen
Dolžnosti članov so:
1. Da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva.
2. Da aktivno sodelujejo na akcijah, ki jih prireja društvo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva.
3. Da redno plačujejo članarino v višini, ki jo letno določi upravni odbor društva.
4. Da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog.
5. Da se izpopolnjujejo v športu ter svoje znanje in izkušnje prenašajo na druge člane.
6. Da varujejo ugled društva.
7. Da s svojim delovanjem ne ogrožajo sebe ali drugih.
Neizpolnjevanje navedenih dolžnosti - razen dolžnosti navedene v tretji alineji tega člena - predstavlja disciplinsko kršitev. Za člane, ki aktivno sodelujejo pri aktivnostih društva po drugi alineji tega člena, lahko upravni odbor določi nižjo članarino ali jih oprosti plačila članarine, dolžan pa je voditi evidenco prostovoljnega dela v društvu.
Pravice in dolžnosti članov organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma na prejemajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član prikaže pri svojem delu, lahko predsedstvo takemu članu prizna ustrezno nagrado.
10. člen
Članstvo v društvu preneha:
1. S prostovoljnim izstopom.
2. S črtanjem.
3. Z izključitvijo.
4. S smrtjo
5. S prenehanjem obstoja društva.
Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o odstopu.
Upravni odbor črta iz članstva člana, če ta kljub opominu po izteku roka, določenega v opominu, ne plača članarine za tekoče leto.
Člana se iz društva lahko izključi na podlagi izrečenega pravnomočnega disciplinskega ukrepa.
Član, ki je bil iz članstva črtan, se lahko včlani pod pogojem, da plača zaostalo članarino in izpolnjuje dolžnosti člana.
Član, ki je bil iz društva izključen, se v društvo ne more včlaniti najmanj dva meseca po izključitvi, nadaljnji dve leti pa ne more biti izvoljen v organe društva.
IV. O R G A N I D R U Š T V A
11. člen
Organi društva so:
1. Skupščina
2. Upravni odbor
3. Nadzorni odbor
4. Disciplinska komisija
Člani organov društva imajo pravico do nadomestila stroškov, razen za zasedanje skupščine.
Posameznim članom upravnega odbora se lahko izplačajo nagrade za delo. O višini nagrade odloča skupščina.
12. člen
S K U P Š Č I N A
Skupščina ali občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani (redni in častni).
Skupščina je lahko redna ali izredna. Redno skupščino sklicuje upravni odbor enkrat letno.
Izredno skupščino se lahko skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino v roku 30 (trideset) dni po prejemu zahteve za sklic. Če upravni odbor skupščine kljub temu ne skliče, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredna skupščina odloča le o zadevi, za katero je bila sklicana.
13. člen
O sklicu skupščine in z dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj
10 dni pred skupščino.
Članom se pošilja vabilo po pošti z navadno vročitvijo ali preko elektronske pošte na naslove, ki so jih dali društvu ob vpisu ali ob plačilu članarine v letu za katerega se sklicuje skupščina.
Skupščina je sklepčna, če je prisotna več kot polovica članov.
Če skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za 30 minut. Po poteku tega časa je skupščina sklepčna:
1. če se ugotovi, da so bili člani v redu vabljeni in
2. če je prisotna najmanj tretjina članov. Sklepi postanejo pravnomočni po poteku 30 dni, v kolikor v tem času ni bila sklicana ponovna skupščina.
14. člen
Glasovanje je praviloma javno, člani pa se z navadno večino lahko odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne in se izvedejo po razpravi. Sklep skupščine je veljaven, če se je zanj odločila več kot polovica prisotnih (najmanj en glas več).
Za sklepe, ki spreminjajo statut, s katerimi se sprejemajo pravilniki ali se odloča o vprašanjih, od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva, sta potrebni dve tretjini glasov prisotnih članov.
15. člen
Skupščino vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina na predlog upravnega odbora ali na predlog skupine članov. O poteku skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in dva overovitelja.
16. člen
Naloge in pristojnosti skupščine so, da:
1. Izvoli delovno predsedstvo.
2. Sklepa o dnevnem redu.
3. Sprejema poročila o pretekli dobi.
4. Sprejema program dela društva za predvideno dobo.
5. Sprejema finančni načrt in zaključni račun.
6. Razrešuje in voli: predsednika društva, tajnika in blagajnika, člane nadzornega sveta, člane disciplinske komisije, člane komisije za izobraževanje in športne aktivnosti.
7. Odloča o pritožbah zoper sklepe organov društva.
8. Odloča o vključevanju in dolgoročnem sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami.
9. Odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva.
10. Odloča o nakupu in prodaji nepremičnin.
11. Odloča o vseh vprašanjih od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva.
12. Sprejema, spreminja statut in druge akte društva.
13. Imenuje posebne komisije ali ustanovi sekcije ali oboje ukinja.
14. Opravlja nalogo arbitra v sporih med upravnim odborom in drugimi organi ali člani društva.
15. Sklepa o prenehanju društva.
16. Podeljuje naziv častni član.
17. Odloča o višini nagrade posameznim članom, za delo v preteklem letu.
Gradivo za vprašanja, o katerih odloča skupščina in so navedena v 3.,4.,7.,9., 11. in 12. alineji mora biti upravnemu odboru dostavljen najmanj 8 (osem) dni pred zasedanjem skupščine.
17. člen
U P R A V N I O D B O R
Upravni odbor je izvršilni organ skupščine in opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela, ter vodi delo društva med dvema skupščinama po programu in sprejetih sklepih skupščine. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
Upravni odbor šteje 5 (pet) članov, ki ga sestavljajo:
- predsednik (vodi in organizira delo v upravnem odboru);
- podpredsednik;
- tajnik;
- blagajnik;
- 5. (peti) član.
Upravni odbor se sestaja enkrat mesečno. Izvoljen je za dobo 2 (dveh) let.
Seje upravnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa s pooblastilom predsednika podpredsednik ali tajnik društva. Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča vsaj polovica članov. Odloča po sistemu večine. V primeru, da je število glasov izenačeno je sprejet sklep, za katerega je glasoval predsednik. Predsednik glasuje zadnji. Upravni odbor lahko za delo na svojem področju imenuje tudi posamezne komisije. Člani komisij so lahko le člani društva, izjemoma tudi zunanji člani kot strokovnjaki.
18. člen
Naloge upravnega odbora.
Upravni odbor:
1. Sklicuje redno ali izredno skupščino.
2. Skrbi za izvrševanje programa društva, ter koordinira izvajanje vseh aktivnosti v društvu.
3. Pripravlja predloge aktov društva.
4. Pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa.
5. Nadzira in skrbi za finančno in materialno poslovanje društva.
6. Upravlja s premoženjem društva.
7. Uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži skupščina.
8. Skrbi za strokovno in varno delo na akcijah, ki jih organizira društvo.
9. Zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper člane, ki kršijo predpisan red.
10. Sprejema pravila o izposoji društvene opreme.
11. Določa pogoje in pravila za udeležbo na društvenih akcijah, imenuje nosilce aktivnosti in pooblaščence društva na teh akcijah.
12. Vodi evidenco prostovoljnega dela v društvu in določa višino, rok in način plačila članarine.
V ta namen lahko določi članarino:
- Aktivnim članom,
- Drugim članom društva,
- Znižanje članarine članom, ki so se prostovoljnega dela udeleževali.
13. Odloča o nakupu premičnin večje vrednosti (večja vrednost pomeni vrednost, ki je večja po kriterijih Kazenskega zakonika RS).
14. Sprejema odločitve o izdajanju priznanj; pohval, častnih znakov in nagrad zaslužnim članom društva.
15. Skupaj z nadzornim odborom odloča o disciplinskih kršitvah kot organ II. stopnje.
16. Predlaga skupščini podelitev naziva "častni član".
17. Opravlja nalogo arbitra v sporih med organi društva, ali v sporih med organi društva in člani.
18. Odloča o pritožbah zoper morebitne komisije oziroma sekcije.
19. Odloča o vseh drugih zadevah v društvu, za katere ni v tem statutu določeno, da je zanje pristojen drug organ. Hkrati sprejema odločitev o spremembi sedeža in naslova sedeža društva.
V primeru izpada posameznega člana s pomembnimi zadolžitvami v društvu, lahko upravni odbor do izvolitve njegovega nadomestila na skupščini, postavi na njegovo mesto drugega člana z istimi pravicami, ki nadaljuje mandat oziroma položaj izpadlega. Če bi se na tak način izmenjala sestava nad polovico prvotno izvoljenega organa, je potrebno sklicati skupščino.
19. člen
P r e d s e d n i k d r u š t v a
Predsednik zastopa in predstavlja društvo proti tretjim osebam, državnim in upravnim organom in organizacijami doma in v tujini. Izmed članov upravnega odbora si določi namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli skupščina za dobo 2 (dveh) let. Predsednik je lahko izvoljen večkrat zapored.
Za svoje delo je odgovoren neposredno skupščini in upravnemu odboru.
20. člen
Naloge predsednika društva
Predsednik društva:
- sklicuje sestanke upravnega odbora;
- poda zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka;
- koordinira delo upravnega odbora in drugih komisij ter organov društva;
- izvaja naloge, ki mu jih poveri skupščina in izvršni odbor;
- postavlja pooblaščence društva na društvenih akcijah;
- likvidira finančne dokumente društva;
- v okviru finančnega plana razpolaga s sredstvi društva ter razporeja odhodke in potrjuje izdatke;
- odloča samostojno o zadevah, v katerih je nujno hitro odločanje;
- odloča o nakupu in prodaji premičnin manjše vrednosti;
- predlaga podelitev nagrad, pohval in častnih znakov ter nagrad zaslužnim članom društva.
21. člen
N A D Z O R N I O D B O R
Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor periodično (mesečno) pregleduje knjigovodsko dokumentacijo in enkrat letno poroča skupščini, ali so bili presežki prihodkov iz pridobitne dejavnosti porabljeni za doseganje namena in ciljev društva, oz. za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh uglednih članov društva, ki jih izvoli skupščina za dobo 2 (dveh) let. Člani med seboj izvolijo predsednika. Funkcija člana nadzornega odbora ni združljiva s funkcijo v upravnem odboru. Člani nadzornega odbora so lahko člani posameznih komisij.
Nadzorni odbor je sklepčen, če so prisotni vsi trije člani, odloča večina.
22. člen
T A J N I K D R U Š T V A
Tajnika društva voli in imenuje skupščina za dobo 2 (dveh) let. Za svoje delo je odgovoren predsedniku društva in skupščini. Tajnik opravlja strokovno tehnično in administrativno delo, ter koordinacijo med organi društva. Vodi evidenco članov, njihovih statusov in opravljenega prostovoljnega dela.
Tajnik hrani arhiv, razen knjigovodske dokumentacije.
23. člen
D I S C I P L I N S K A K O M I S I J A
Disciplinsko komisijo voli in imenuje skupščina za dobo 2 (dveh) let. Sestavljajo jo trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.
Sestaja se po potrebi na zahtevo upravičenih organov. Članstvo v disciplinski komisiji ni združljivo s članstvom v drugih komisijah.
Disciplinska komisija odloča o disciplinskih kršitvah kot organ I. stopnje.
Rok za pritožbo na komisijo I. stopnje je 14 dni.
O pritožbah na odločitve disciplinske komisije odloča skupščina kot organ II. stopnje.
V. DISCIPLINSKI POSTOPEK
24. člen
Disciplinski postopek
Disciplinski postopek se vodi po pravilniku, ki ga sprejme skupščina.
25. člen
Disciplinske kršitve
Disciplinske kršitve so dejanja na društvenih akcijah in pri rekreaciji v lastni režiji, ki predstavljajo kršitev društvenih in drugih pravil, etike in predpisov, ki veljajo v določenem okolju ter dejanja, ki motijo normalno funkcioniranje društva, ali ki krnijo ugled društva in športnega vedenja.
Lažje kršitve:
- neupoštevanje dogovorjenih nalog na akcijah internega značaja;
- nevestno in malomarno izvrševanje sprejetih zadolžitev ali funkcij v društvu;
- neupoštevanje rokov uporabe društvene opreme, ter malomarno ravnanje z njo.
Težje kršitve:
- neupoštevanje dogovorjenih nalog na akcijah širšega značaja;
- kršitve določb statuta ali pravil finančno-materialnega poslovanja;
- dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva;
- dejanja, s katerimi je društvu prizadejana materialna škoda;
- širjenje neresničnih vesti ali vnašanje nereda v društvo;
- odtujitev društvene opreme in sredstev;
- zavajanje javnosti z napačnimi podatki glede delovanja ali včlanjevanja društva;
- pobiranje članarin brez ustreznih pooblastil.
26. člen
Disciplinski ukrepi
Kot disciplinski ukrep se lahko izreče:
- opomin;
- javni opomin;
- izključitev
- prepoved opravljanja funkcije.
Komisija izbere disciplinski ukrep glede na težo posledic kršitve, stopnjo krivde in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno.
Za vse kršitve navedene v drugem odstavku 25. člena mora disciplinski organ obvezno izreči ukrep izključitve, če je to storjeno iz hude malomarnosti ali eventualnega naklepa.
Ukrep izključitve je možno izreči tudi z odložilnim pogojem (pogojno) za dobo do dveh let.
Član, ki je s svojim ravnanjem povzročil društvu škodo, jo je dolžan povrniti. Višino škode ugotovi in določi upravni odbor.
Zoper sklep ima prizadeti pravico pritožbe v roku 30.(tridesetih) dni na skupščino kot drugostopenjski organ.
VI. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
27. člen
Viri dohodkov
Viri dohodkov društva so:
- članarina;
- darila, volila; prostovoljni prispevki članov ali drugih oseb;
- dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic;
- prispevki sponzorjev in donatorjev;
- javna sredstva;
- drugi viri.
28. člen
Pridobitna dejavnost
Društvo bo opravljalo pridobitno dejavnost v obsegu za doseganje namena in nalog društva in v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo posamezno področje.
- organiziranje in/ali izvajanje posameznih tečajev
- izdaja, založništvo in prodaja publikacij povezanih z dejavnostjo društva
- prirejanje in sodelovanje pri izvedbi drugih prireditev
- organizacija in/ali izvajanje prikazov športnih veščin
- organizacija delavnic, seminarjev, posvetovanj,
- organiziranje športnih aktivnosti in tečajev kot interesne dejavnosti za osnovnošolce, dijake, študente in odrasle
- vzpodbujanje športa (frizbi, pes in frizbi (dog frisbee), prosti slog frizbi (freestyle),…) kot aktivnosti za prosti čas, tako za mlajše, kot za odrasle.
Društvo dejavnost izvaja preko svojih članov, katerim določi pooblastila predsednik, lahko pa tudi z angažiranjem drugih oseb po pogodbi o delu, po poslovnih pogodbah z gospodarskimi subjekti ali kako drugače. Za aktivnosti iz 5. točke prejšnjega odstavka ne velja objektivna odgovornost društva za škodo iz nevarne dejavnosti, ker se slednja izvaja v okviru interesne aktivnosti društva. Odgovornost uredi društvo z organiziranjem prireditve.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za doseganje namena in izvajanje dejavnosti za katero je ustanovljeno. Vsaka delitev društvenega premoženja med njegove člane je prepovedana in nična.
29. člen
Društvo razpolaga z finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Na redni skupščini člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun. V okviru razpoložljivih prihodkov izvršuje finančni plan predsednik društva z vzpostavljanjem dolžniških in upniških razmerij s tretjimi osebami.
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva. Rok za sprejem pravilnika je 6 mesecev od nastanka društva. Sprejme in potrdi ga upravni odbor društva.
Društvo ima svoj transakcijski račun pri pooblaščeni finančni instituciji -banki.
30. člen
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva (po pooblastilu upravnega odbora prokurist ali drug član društva, ki ga pooblasti predsednik) in blagajnik društva. V zvezi s svojim delom sta odgovorna za pravilnost, resničnost in zakonitost podatkov teh listin
Finančno in materialno poslovanje društva poteka v skladu z veljavnimi predpisi in računovodskimi standardi. Gre za najenostavnejšo možno obliko knjigovodstva, za vodenje knjige prejemkov in izdatkov.
31. člen
B L A G A J N I K
Za svoje delo je odgovoren zastopniku društva oz. predsedniku društva, upravnemu odboru društva in enkrat letno pisno poroča skupščini društva.
Blagajnik ima naslednje naloge:
- vodi knjigo prihodkov in odhodkov društva
- sprejema vplačila za društvo in pobira članarino
- obvešča predsednika in izvršni odbor o finančnem stanju društva
- izvršuje plačila društva
- ureja in arhivira knjigovodske listine in druge dokumente (fakture, obračune, idr…), ki so podlaga za izplačila oz., ki izkazujejo finančne spremembe v društvu
- hrani finančne dokumente, na podlagi katerih je društvo pridobilo materialna sredstva (inventar in opremo) in listine, po katerih je ta sredstva odtujilo
- izdela bilanco stanja in izkaz uspeha (zaključni račun) po veljavnih računovodskih standardih
- nudi strokovno pomoč pri postopkih v društvu, ki imajo vpliv na materialno poslovanje ali bilanco stanja
Blagajniku lahko za posamezna opravila pomagajo od njega angažirani člani na blagajnikovo odgovornost. Blagajnik je za dokumentarno in finančno-materialno poslovanje v društvu odgovorna oseba. Zadolžen je za stike z organi finančnega nadzora.
Delo blagajnika je javno.
Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva, če to ni povezano z dodatnimi stroški.
Za pomoč in urejanje finančno materialnih zadev lahko društvo angažira ali najame finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.
Zaključno poročilo za preteklo leto sprejme skupščina do konca januarja tekočega leta.
32. člen
Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventarno knjigo.
Premično premoženje manjše vrednosti se lahko kupi ali odtuji na podlagi odločitve predsednika, premično premoženje večje vrednosti na podlagi sklepa upravnega odbora in nepremičnine le na podlagi sklepa skupščine.
Vsi, ki hranijo dokumentacijo o delu društva in tisti pri katerih listini iz poslovanja društva nastajajo, so jih dolžni izročiti novemu predsedniku oziroma ob poteku svojega mandata oziroma ob razrešitvi.
VII. PRENEHANJE DRUŠTVA
33. člen
Društvo lahko preneha:
- po sklepu skupščine z dvotretjinsko večino;
- po samem zakonu;
- s prepovedjo delovanja;
- če ne izpolnjuje zakonskih pogojev;
- če se število članov zmanjša pod 5 (pet)
V primeru prenehanja društva preide po poravnavi vseh obveznosti premoženje društva pravnemu nasledniku, ki se navede v sklepu, v katerem se ugotavlja, da je društvo prenehalo obstajati. V sklepu o prenehanju društva se določi sorodno društvo, zavod, ustanovo, lokalno skupnost ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva ki preneha. O prenehanju zastopnik društva v 30 (tridesetih) dneh obvesti pristojni organ, ki vnese zaznambo v register društev in izda ustrezno odločbo.
Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Spremembe in dopolnitve tega Statuta sprejema skupščina društva.
35. člen
Ta statut je bil sprejet na ustanovnem občnem zboru ŠD Flipsi, dne 25.1.2009 in prične veljati z dnevom sprejema, uporabljati pa se začne, ko ga overi pristojni organ.
Tajnik: Petra Hladnik Predsednik: Jean McCollister
|